Walk me out in the morning dew!
Tak dan!
Včasih pride tak dan, ko ti gre čisto vse na živce, ko ne veš kaj bi sam s sabo. Pri meni je to danes.
Zunaj sonce, pa mi gre na živce, na živce mi gre, ker ne grem ven, ker ni nič po TV-ju. Na živce mi gre, da je nedelja in da bo jutri ponedeljek, na živce mi grejo kozarci, ki jih moram pomit in prazen hladilnik. Na živce mi gre pokvarjen gumb na iphonu, ker ne morem izklopit telefona…na živce mi gre vse.
Moti me jok sosedovih dojenčkov spodaj in pes pri sosedu zgoraj. Moti me, da je pretoplo za ta letni čas in da imam polno omaro oblek in vseeno nič za oblečt. Na živce mi gre, ker voda nekje spušča in ne vem kje, ker je tepih moker, pa nikjer sledu o iztaknjenih ceveh. Na živce mi gre, da me vse moti in da sem tečna brez PMS-ja. Tečna sem ker me vse moti in mi gre vse na živce… Začaran krog, ki se vrti kot spirala.
Verjetno bo najbolje, da pomijem kozarce, vgasnem TV, zaprem računalnik, izklopim internet.
Lahko noč!
"Če z enim očesom gledaš v preteklost in z drugim v prihodnost začneš škilit. Zato jaz živim v sedanjosti."
— Unknown movie
erre
Majhen izsek iz mojega dnevnika na dan 27.1.1998. Se sprašujem kaj se mi je takrat po glavi pletlo.
Še iščem sama sebe, se iščem v tej sivini, me vleče in me grabi, nikoli ne izpusti.
Me veže nekaj nate, realnost ti čemerna, si kakor črna vdova, vsa zvita in predkana.
Ta tvoja tanka mreža, lepljiva in nevarna, priklenjena sem nanjo, mi krade zadnji dih.
Se kri je umirila, mi srce več ne bije, mrtev je moj svet, je mrtva zadnja vez.
